Trump in Putin: kdo bo večji medved na plesišču na Aljaski?

Pred srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina v petek na Aljaski je ameriški strokovnjak za zunanjo politiko Brett McGurk za CNN poudaril, da bo edini pokazatelj uspešnosti srečanja vzpostavitev premirja v Ukrajini.

McGurk, ki je bil v Bidnovi administraciji koordinator za Bližnji vzhod v okviru Nacionalnega varnostnega sveta, danes pa je zunanjepolitični komentator za CNN, je poudaril, da bo brez dogovora o premirju vrh na Aljaski neuspeh, v primeru kravje kupčije na račun Ukrajine pa da bo mir v prihodnje še težje dosegljiv. Zato bi bilo po mnenju analitika bolje, da Trump s sestanka odkoraka praznih rok kot pa s slabim dogovorom.

Zgleduje naj se po Reaganu

"Trump se ne bi smel bati propadlega vrha," je za CNN dejal McGurk. "Propadli vrh namreč lahko vzpostavi pogoje za mir."

Trump bi se moral na sestanku s Putinom zgledovati po Ronaldu Reaganu, čigar portret je obesil v Ovalno pisarno, meni. Ko se je Reagan leta 1986 v Reykjaviku srečal z generalnim sekretarjem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom, je želel doseči dogovor o deeskalaciji napetosti ter o možnosti velikega sporazuma o nadzoru nad jedrskim orožjem.

Čeprav pogovori niso takoj prinesli dogovora – Reagan ni popustil glede sistema protiraketne obrambe (t. i. Star Wars) – je srečanje postavilo temelje za poznejše pomembne sporazume o omejitvi jedrskega orožja med ZDA in Sovjetsko zvezo, je spomnil McGurk. Dejal je, da bi moral Trump v petek v Reaganovem slogu vztrajati pri premirju, v katero sicer Putin najverjetneje ne bo privolil – pomembno pa je, da Trump postavi jasno mejo, je poudaril.

Medvedi na plesišču

Po njegovih besedah se Rusi v pogajanjih vidijo kot medvedi na plesišču. "Če se odločiš plesati z medvedom, medved določa, kdaj in kako se ples konča – razen če si ti večji medved," je v analizi za CNN zapisal McGurk.

Putin bo na Aljasko prišel prepričan, da lahko manipulira s Trumpom, meni komentator. ZDA so sicer mnogo močnejša država, toda Rusija ima nadzor na bojišču v Ukrajini, Putin pa je popolnoma predan cilju, da si podredi to državo. Verjame, da je njegova predanost tem ciljem večja kot Trumpova pripravljenost, da vztraja pri podpori Ukrajini.

Putin bo verjetno poskušal Trumpa prepričati, da so ruski cilji razumni in da si Rusija želi mirne rešitve – čeprav "mir" zanj pomeni popolno podreditev Ukrajine. Morda bo poskušal Trumpa pritegniti k dolgotrajnemu diplomatskemu procesu, ne da bi ta vključeval prekinitev bojev.

A Trump v to ne bi smel privoliti, meni McGurk. V zadnjih sedmih mesecih, od inavguracije, je bila njegova zahteva brezpogojna 30-dnevna prekinitev ognja, med katero bi se začela pogajanja o koncu vojne. To je sprejela tudi Ukrajina. Marca je ameriški zunanji minister Marco Rubio izjavil, da je sodelovanje Rusije ključ do doseganja miru. A od takrat je Rusija vojno le še stopnjevala, je opozoril komentator, število napadov na Ukrajino pa se je od Trumpove inavguracije celo podvojilo.

Trump prihaja močnejši

Trump lahko zdaj zahteva prekinitev ognja s položaja moči. Prejšnji mesec je napovedal novo politiko: če Rusija ne privoli v prekinitev ognja, sledijo vse hujše gospodarske sankcije proti Rusiji in kupcem ruskih energentov, je spomnil McGurk. Svojo napoved je Trump že podkrepil s carinami proti Indiji, drugemu največjemu kupcu teh energentov (za Kitajsko). Potrdil je tudi nadaljevanje ameriške vojaške podpore Ukrajini ter vodil vrh Nata, kjer so se zavezniki zavezali, da bodo povečali obrambne izdatke.

Ta podpora pomeni, da bo nadaljevanje vojne za Rusijo pomenilo le nadaljnje izgube in gospodarski pritisk. Putin bo morda res samozavestno prikorakal na vrh, a za njim je milijon vojaških žrtev invazije na Ukrajino, med njimi 250.000 mrtvih. Ameriška stran mu mora prenesti sporočilo, da se brez prekinitve ognja in nato pogajanj (v tem vrstnem redu, ne obratnem) razmere za Putina ne bodo izboljšale in da mu bodo cilji v Ukrajini ostali nedosegljivi, je zapisal McGurk.

Trump medtem na vrh prihaja močan. Putin dobro razume in spoštuje moč. Lahko je spremljal ameriške zračne napade na Iran, demonstracijo ameriške vojaške moči, ki bistveno presega rusko in ki je hkrati dokaz Trumpove pripravljenosti tvegati in uporabiti silo. Potem ko je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nedavno označil Trumpovo zahtevo Putinu glede premirja v Ukrajini za "korak proti vojni", je Trump odgovoril z napotitvijo dveh jedrskih podmornic proti Rusiji.

Ameriški predsednik torej prihaja na petkov vrh bistveno močnejši kot ruski in strategija pogajanj mora to odražati. To je priložnost, da se vzpostavi mir. Putin mora sprejeti, da ustavi to vojno, v nasprotnem morajo ZDA zapustiti Aljasko praznih rok, pravi komentator.

Ukrajina se ne sme znajti na jedilniku

McGurk je ob tem še posvaril, da bo Putin na sestanek najverjetneje prišel z zemljevidi, na katerih bodo zarisane prihodnje meje Ukrajine. Trump se ne sme spustiti v to razpravo, je poudaril. "V diplomaciji obstaja znani pregovor: ’Če nisi za mizo, si na jedilniku’," je zapisal zunanjepolitični analitik in dodal, da je največja nevarnost omenjenega vrha, da bi se Ukrajina lahko znašla na jedilniku. "Ko bo vzpostavljena prekinitev ognja, bo miza pripravljena za pogajanja, na katerih bo Ukrajina morala biti polnopravna udeleženka. Ta vrstni red se ne sme obrniti."

Kaj bo na petkovem vrhu na mizi, ni znano. Ne Putin ne ameriški predstavniki podrobnosti niso razkrili. Trump je sicer po obisku ameriškega odposlanca Steva Witkoffa v Moskvi izjavil: "To je zelo zapleteno. Nekaj bomo dobili nazaj, nekaj bomo zamenjali. Nekaj bo zamenjav ozemelj, kar bo koristilo obema stranema."